|
 “Domišljene stavbe nas postavijo v središče sveta, v katerem živimo; celo majceni arhitekturni prostor […] se spremeni v središče sveta, za katerega se zdi, da so v njem zgoščeni težnost, prostor in tudi vsa naša eksistencialna vednost v njeni predverbalni, zgoščeni prostorski in snovni konfiguraciji.”
Zakaj je moj dom središče mojega sveta? Ga kot takega naredijo zgolj moji spomini in predmeti? In če vse to odvzamem? Ali ostane prostor, ki v meni sam po sebi vzbuja prijetne občutke, mi daje možnost da se napolnim z energijo s katero lahko izrazim vse svoje potenciale?
vir
|